KDAJ JE ČAS ZA SAJENJE SADIK?
Čas za sajenje sadik oz. t.i. flanc je odvisen od vremenskih razmer (temperature zemlje in ozračja). Okvirni napotki za sajenje v osrednjeslovenski regiji:
– Paradižnike sadimo v maju in začetku junija. Paradižnik je zelo občutljiv na pozebo in hladna tla, zato je čas sajenja na prosto zelo odvisen od vremenskih razmer. “Na pamet” je idealen datum okoli 20. maja. Če je bila pomlad topla in smo vremenski optimisti, jih lahko sadimo tudi do tri tedne prej. Če so tla še hladna in ne želimo tvegati, lahko presajamo tudi v začetku junija. Paradižnik bo začel z bujno rastjo takrat, ko mu bodo razmere ustrezale. Na prosto posajenih paradižnikov načeloma ni potrebno zalivati, tudi v primeru suše. To seveda ne velja za paradižnike, ki so posejani v loncih in v rastlinjakih. Tla ob paradižniku morajo biti suha, opleta in brez zastirke, da se v njej ne morejo razvijati plesni, ki napadajo paradižnik.
– Krhkolistne solate se lahko na prosto sadi takoj, ko ni več snega in večjih zmrzali. Ponavadi je to nekje v začetku aprila. Solate imajo rade zmerno klimo; ne premokro, ne presuho, zato bolje uspevajo spomladi in jeseni, poleti je odvisno od vremena. Poleti so solate nagnjene k uhajanju v cvet, pa ne le zaradi vročine, ampak tudi zaradi krajšanja dneva po kresu. Trudijo se namreč čimprej poskrbeti za ‘potomce’. Solate, posajene po velikem šmarnu (15. avgust) načeloma več ne uhajajo v cvet, ampak se trudijo počakati na pomlad. To velja za vse vrste solat.
– Gomoljna zelena in peteršilj se presajata na prosto v istem času kot paradižnik, se pravi takrat, ko ni več nevarnosti za slano in pozebo, lahko pa tudi pozneje do sredine poletja. To velja predvsem za zeleno. Rastlini sta namreč dvoletnici, prvo leto naredita gomolj oziroma korenino, naslednje leto pa gresta v cvet. Če je zelena prezgodaj presajena na prosto in se ‘premrazi’, se ji premakne ‘ura’ in gre že prvo leto v cvet, brez da bi naredila gomolj. Uspevata bolje v vlažnih in pognojenih tleh.
– Zelje in ohrovt uspevata celo leto, na prosto se sadita od začetka aprila, pozne sorte se presajajo do srede julija, zgodnje sorte pa do začetka avgusta. Rastlina je zelo požrešna, zato je pridelek močno odvisen od razpoložljive hrane. Podobno velja za vse zeljnice. Kolerabice poleti rade pokajo, ker imajo rade konstantno klimo, brez sušnih in vročinskih šokov. Cvetače se najbolje obnesejo jeseni ali v zmerni pomladi ter v primeru deževnega poletja. Brokoli je manj zahteven, a mu jesen vseeno bolj ustreza. Zeljnice (cvetača izvzeta) so odporne na blago zimo, hude zime pa načeloma ne preživijo. Za zimo je najprimernejši listni ohrovt.
– Por bi bil zelo enostaven za pridelavo, če ne bi bilo porove muhe. Ta napade dvakrat na leto, prvič približno konec aprila, drugič pa nekje konec avgusta. To je mogoče preprečiti z uporabo škropiv ali pa s pokrivanjem pora z agro-kopreno. Pokrit mora biti približno en mesec, ker napad muhe ni določen na dan. Prve muhe se lahko ubranimo enostavno tako, da por posadimo na prosto šele v drugi polovici maja. Zimske sorte pora prezimijo na prostem, potem gredo v cvet.
– Drobnjak je trajnica. Presaja se spomladi, da lahko do jeseni dobro ojača in lažje preživi zimo. Jeseni drobnjaka ne smemo rezati, saj mu s tem vzamemo moč in bo težje prezimil.
– Blitva se sadi spomladi in poleti. Lahko jo obtrgavamo ali z vrha režemo manjše liste. Če ni prehuda zima, lahko prezimi.
– Cinije so občutljive na mraz in visoko vlago, zelo dobro pa prenašajo vročino. Na prosto se presajajo takrat kot paradižnik. Ker jih napadajo iste bolezni kot paradižnik in krompir, jih je bolje saditi na različne konce vrta, da nam npr. bolezen s cinij ne uide na paradižnik.
KOLIKO ČASA RASTEJO SADIKE DO POBIRANJA PRIDELKA?
Paradižnik (zgodnji) – 8 tednov
Paradižnik (pozni) – 10 tednov
Krhkolistne solate – 5 tednov
Kolerabice – 5 tednov
Cvetača – 10 tednov
Brokoli – 7 tednov
Brstični ohrovt – 5 mesecev
Zelje in ohrovt (zgodnji) – 8 tednov
Zelje in ohrovt (pozni) – 4 mesece
Zgodnje zelje naredi manjše glave kot pozno zelje in raste dva meseca.
Srednje zgodnje zelje raste od dva do tri mesece.
Pozno zelje raste štiri mesece:
- Ljubljansko zelje naredi široke in ploščate glave, ki so rahle in primerne za solato.
- Varaždinsko zelje naredi okrogle in zbite glave. Primerno je za kisanje.
KAKO SADIMO SADIKE IN KAKŠNE SO RAZLIKE MED NJIMI?
Sadike solate sadimo na razdalji od 25 do 30 cm. V kolikor je vrt majhen in nimamo dovolj prostora, solato posadimo na manjšo razdaljo in režemo vsako drugo glavo, tako da lahko preostale glave še zrastejo. Sadike kapusnic t.j. brokoli, cvetača, zelje, ohrovt sadimo na razdaljo 40 cm, le kolerabice na 20 cm.
Razlika med pikirano sadiko in ruvano sadiko je naslednja: ruvana sadika je manjša od pikirane in zato ruvana sadika obrodi od 1 do 2 tedna kasneje. Sicer pa v kvaliteti ni nobene razlike.